»Nekoč sem bil povabljen na festival piscev kriminalk. Ob isti uri je bil na sporedu Colin Dexter. Mene je prišel poslušat en sam človek. Malce sva poklepetala in povedal sem mu, kako vesel sem, da je prišel. Rekel je: Pravzaprav sem Ian Rankin in mišljeno je bilo, da vas bom napovedal.«
»Žal mi je, da se ti je to zgodilo, Chelsea. Vem, kako grozen občutek je, ker sem ga občutila na lastni koži. Skoraj vsi pisatelji, ki jih poznam, so imeli na neki točki podobno izkušnjo. To ni odraz tebe ali tvojega dela!«
»Smo pisatelji, uredniki, novinarji, agenti in drugi strokovnjaki v založniškem svetu. Verjamemo v moč besed. Radi bi pripomogli k obratu zgodovine v smer pravičnosti in poštenosti. Zato pravimo: nebinarne osebe so nebinarne, transženske so ženske, transmoški so moški, pravice transspolnih so človekove pravice. Zaimki so pomembni. Vi ste pomembni. Ljubljeni ste.«
»Ko se je v debato vključila J. K., je vdahnila veliko legitimnosti stališčem, ki so se prej zdela obrobna. To mnenje je postalo sprejemljivo, ker ljudje J. K. pač poznajo po Harryju Potterju. Včasih moraš zastaviti svoje ime in reči: Ne strinjam se s tem, kar se dogaja.«
»Pisma ničesar ne popravijo, vendar pokažejo solidarnost in pripomorejo k večji ozaveščenosti o določeni temi. V tem primeru je tema transfobija v založniškem diskurzu in skupnosti.«